Kolumna Guillauma Antalicka:
Podnebne spremembe in pesem Odisejevih siren
(Pre)visoke oktobrske temperature so me navdajale z občutkom, da sem znova v Južni Afriki ali Avstraliji. Ampak ne, bil sem v Sloveniji – in to je bil oster opomnik, da podnebne spremembe niso le pred našimi vrati, temveč že krojijo vsakdan.
Če pogledamo z vinogradniške perspektive, kaj lahko slovenski pridelovalci vina pričakujejo v prihodnosti? Ali se prilagajajo na spremembe?
Nedavne razprave v kolumnah Dušana Brejca in Sama Kupljena so podnebne spremembe omenile kot priložnost za preizkus potenciala novih sort v različnih slovenskih vinskih regijah. Tako kot podnebne spremembe odpirajo zanimive perspektive za angleška vina (predvsem peneča se), ne morem zanikati, da to ne velja tudi za nekatere slovenske vinske regije, zlasti v Podravju in Posavju. Sortna lista želja, kot jo je poimenoval Dušan Brejc, je sprožila burne razprave v stroki in med pridelovalci.
Sajenje merlota na Štajerskem je bila pomembna tema, in če sem iskren, ne vem, ali je dobra ali slaba ideja, in mislim, da tega ne bomo vedeli še vsaj desetletje ali dve. Previdni moramo biti pri novih perspektivah in ne biti zaslepljeni le s “pozitivnimi” vplivi podnebnih sprememb, kakor je bil Odisej s pesmijo siren.
Nisem proti preizkušanju novih sort, če je njihova fenologija v skladu s podnebnimi in vinogradniškimi praksami. Druga pomembna točka je, da vinski stili ne smejo biti preveč raznovrstni znotraj regije, saj morajo potrošniki najti regionalno rdečo nit. Številne slovenske vinske regije se še niso zedinile o lastnem ”tipičnem” stilu.
Tudi v Bordeauxu se pridelovalci spopadajo s podnebnimi spremembi in z letniki, ko čedalje teže izdelajo “tipične” bordojce. Zato univerza v Bordeauxu zadnjih deset let raziskuje potencial “novih” sort grozdja za bordojsko vinsko regijo. Vendar tu ni neomejene liste želja in ekstravagance pri izbiri sort. Sta samo dva jasna kriterija izbire: sorte, ki imajo minimalni vpliv na klasični stil rdečega bordojca, in sorte, ki so fiziološko bolje prilagojene klimatskim spremembam. Potrjenih je bilo le sedem novih sort za celotno regijo.
Zato menim, da bi se morali slovenski vinarji najprej osredotočiti na boljše razumevanje svojih regionalnih danosti in terroirjev z nekaterimi objektivnimi podatki (podnebje, tla), zlasti ob upoštevanju njihove evolucije v zadnjih desetletjih. Na podlagi teh dejstev bi lahko imeli boljšo predstavo o tem, kaj bi bil lahko najbolj kakovosten in najbolj prepoznaven vinski stil ob upoštevanju podnebnih sprememb, ne samo iz njihovih vinogradov, temveč tudi na regionalni ravni.
Po mojem mnenju bi morale biti razumevanje terroirja (vključno s tveganjem za pomladanske pozebe in toče), zatiranje bolezni in suša najpomembnejše teme, s katerimi bi se morali ukvarjati slovenski vinogradniki in vinarji, ko gre za podnebne spremembe.
Priložnost za razpravo o tej temi bo v četrtek, 21. novembra, na univerzi v Novi Gorici na strokovni delavnici z naslovom Trajnostno vinogradništvo in podnebne spremembe v Sloveniji z mednarodnimi in domačimi strokovnjaki za vinogradništvo. Vinogradniki in vinarji iz vseh slovenskih regij, dobrodošli.
Guillaume Antalick kot mednarodni strokovnjak za enologijo in senzoriko vina poskuša razumeti vpliv naravnih procesov ter tehnologij pridelave grozdja in vina na slog vina. Študiral je na univerzah v Bordeauxu in Orléansu (Francija). Doktoriral je leta 2010 na Inštitutu za znanosti o trti in vinu (ISVV) na Univerzi v Bordeauxu. Po zaključku doktorskega študija je Guillaume nekaj let pridobival izkušnje na Inštitutu za biotehnologijo vina na Univerzi v Stellenboschu (Južna Afrika), zatem pa tudi v Avstraliji. V Sloveniji je od leta 2016, ko se je pridružil ekipi Centra za raziskave vina na Univerzi v Novi Gorici. Obenem je tudi docent na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo, kjer študentom redno predaja svoja teoretična kot tudi praktična znanja.
