Medtem ko je Provansa svetovna referenčna regija za rosé, zdaj vse francoske vinske regije resno igrajo na rožnato karto. Celo Bordeaux je na primer v zadnjih desetih letih precej vložil v medijsko kampanjo za promocijo svojih roséjev. Kaj pa v Sloveniji? Kako rožnati so slovenski vinarji?

No, s 70 odstotki pridelave belega vina in številnimi avtohtonimi belimi sortami, ki dajejo sveže vinske stile, povsem pričakovano bela vina še vedno precej dominirajo na domačem trgu.

Vseeno rosé vina postajajo vse bolj priljubljena, zdaj imajo celo svoj vinski festival, ki se pozno spomladi odvije v Portorožu (Portorose), predvsem pa se pričakovanja kupcev spreminjajo in so vse bolj usmerjena v slog provansalskih vin.

S tem mislim, da porabniki niso več pretreseni zaradi blede barve ter pričakujejo vse manj in manj preostanka sladkorja. Medtem ko so intenzivno rdeči in slajši roséji še vedno precej pogosti, so »novinci«, predvsem iz Posavja, nedavno predstavili bolj provansalski rosé, ki ga slovenski porabniki očitno zelo cenijo.

Ampak narediti dober moderen rosé zahteva precej strokovnega znanja. Moderni stil rosé pomeni, da je vino precej blede barve, sveže, sadno, potencialno uravnoteženo z delčkom preostanka sladkorja, ki zmehča kislost, vendar zagotovo suho.

Za dosego tega cilja je treba na začetku postopka sprejeti številne odločitve in ne gre pričakovati vrhunskih roséjev s korektivno enologijo, treba jo je začrtati navzgor. To je, takoj za penino, verjetno najbolj tehnično vino. Zato ni presenetljivo videti nekaj šampanjskih hiš na tem področju, kot je Roederer, ki se dobro počuti v Provansi z Domaine Ott.

Izbira sorte grozdja je prav tako pomembna in rekel bi, da Slovenija lahko naredi sveže in živahno poletno rosé vino iz svojih avtohtonih rdečih sort, ki ponavadi kažejo svetlo sadnost in svežino. Recimo na Dolenjskem bi morali pridelovalci cvička resno razmisliti o uporabi lokalnih sort, kot sta modra frankinja in žametna črnina, da bi obnovili svojo podobo in bi se njihova vina bolje ujemala z mednarodno vinsko sceno.

Nisem prvi, ki predlagam to potezo, in nekateri vodilni pionirji (na primer Albiana, Kozinc, Colnar) so že začeli kazati proti modernemu rosé stilu. Na Primorskem refošk izraža veliko svežine, prav tako syrah, ki je tudi zasajen v tem delu Slovenije. Obe sorti sta že dokazali svoj potencial za pridelavo provansalskega rosé vina.

Za rosé in njegovo ustrezno razumevanje je seveda pomembno tudi trženje, zato vas vabim k ogledu oblike steklenic provansalskih vin. Poleg tega, razen mogoče kakšnih provansalskih crujev, so rosé vina na splošno cenovno precej dostopna. Potencialni prihodnji uspeh slovenskih rosé vin bi moral tudi temeljiti na smiselni cenovni strategiji.

Kljub majhnosti Slovenija kaže veliko raznolikost krajinskega, podnebnega in kulturnega vpliva. Njena vinska scena bi morala odsevati to raznolikost in menim, da bi ob beli, oranžni in rdeči barvi nekoliko več rožnate lahko prineslo več svežine in funkcionalnosti v slovensko vinsko življenje.